IBM Turbonomic

V hibridnih in več-oblačnih okoljih, kjer obstajajo zapletene soodvisnosti med aplikacijami, storitvami in infrastrukturnimi komponentami, je dinamično dodeljevanje virov ključnega pomena. Podjetja potrebujejo ARM rešitev, ki razume tako hibridno okolje, okolje v oblaku, kot tudi samodejno usklajevanje odločanja z namenom optimizacije uporabe virov z zaupanja vrednimi dejanji.

Cilj ARM-ja je avtomatizacija: odločanja in procesov. V praksi to pomeni, da ni potrebno dodeljevati prekomernih resursov, da bi se izognili težavam z zmogljivostjo vaših aplikacij. Prav tako ni potrebno žrtvovati same zmogljivosti aplikacij zavoljo prihranka denarja.

Dejstvo je, orodja za spremljanje enega vira, pogosto ne razumejo razmerja med aplikacijami in infrastrukturo, zato administratorji ročno zmanjšujejo ali povečujejo preobremenjene vire. Ročno delo posledično lahko poveča časovno komponento popravil ali sprememb, zmanjšuje zadovoljstvo strank in vpliva na izgubo prihodka.

Turbonomic je ARM rešitev, ki za aplikacije pomaga zagotoviti vire, ki jih le-te potrebujejo, ko jih potrebujejo. Turbonomic zagotavlja vidnost, vpoglede in dejanja na vseh slojih aplikacij in infrastrukture, brez potrebe po človeškem posredovanju. Turbonomic nenehno usklajuje povpraševanje aplikacij z infrastrukturnimi viri v več oblakih, da hkrati optimizira zmogljivost in izkoriščenost. Ekipe za IT lahko uporabljajo Turbonomic za samodejno izvajanje dejanj, ko so ustvarjena, preden to negativno vpliva na delovanje aplikacije. Ta pristop ohranja aplikacije v najboljšem stanju in pomaga ITOps ekipam, da se osredotočijo na inovacije in ne na odpravljanje težav.

Turbonomic predstavlja konsolidiran pogled na vire ciljnega okolja in povezane aplikacije, izvaja analitiko v realnem času, izvaja spremembe in celo avtomatizira odločitve za reševanje težav in daje ekipam ITOps več časa za druga opravila. S Turbonomicom uporabnik dobi vpogled v celotno korelacijo med aplikacijo in infrastrukturo.

Za optimizacijo hibridnega oblaka Turbonomic gradi celovit pogled, odkriva entitete v različnih okoljih in jih združuje v skupni podatkovni model. Turbonomic omogoča podrobnosti in hkrati zagotavlja dovolj uporabno predstavitev, ki IT ekipam pomaga pri upravljanju celotnega okolja aplikacije. Ko Turbonomic integrirate v vaše hibridno okolje, le-ta uporablja API-je ciljnih sistemov, odkriva vse entitete v teh sistemih in gradi »oskrbovalno verigo«. Združuje vse entitete: od najvišje poslovne aplikacije do podporne infrastrukture.

Kako deluje Turbonomic? Nazorno prikaže vse povezave med komponentami poslovne aplikacije in njihovimi podpornimi, infrastrukturnimi komponentami. Glavno območje v središču uporabniškega vmesnika prikazuje ključne meritve uspešnosti, tako z infrastrukturnega, kot tudi iz poslovnega vidika. Nadzorna plošča nudi popoln vpogled v celotno hibridno okolje. Tukaj se konsolidirajo podatki iz več okolij, in sicer:

• poslovne aplikacije iz Instane ter z njimi povezane transakcije, storitve in komponente aplikacij
• kontejnerji, podi in vozlišča, predstavljeni kot VM, iz katerega koli Kubernetes okolja, bodisi v lokalnem okolju ali v oblaku
• VM-i in shranjevanje iz lokalnih okolij (kot je VMware vCenter Server), in javna okolja v oblaku (kot sta Amazon Web Services (AWS) in Microsoft).
• Najboljše je, da ni potrebno namestiti nobenih agentov, ker Turbonomic samodejno odkrije te entitete z uporabo API-jev tehnologij, kot so Kubernetes, VMware, AWS in Azure.

Turbonomic pravzaprav temelji na ekonomskem modelu, saj usklajuje povpraševanje po aplikacijah in dejanskimi viri, ki jih imamo na voljo. Poleg samodejnega usklajevanja, Turbonomic uporabnikom omogoča tudi samostojno odločanje glede razporejanja virov. S to možnostjo je uporabniku omogočeno, da se ne kršijo SLA pogodbe iz vidika premalo dodeljenih virov, da uporabnik težav ne odpravlja ročno in nenehno prilagaja vire. Turbonomic za skaliranja kontejnerjev uporablja procentualne izračune, s katerimi meri izkoriščenost navideznega CPE-ja in navideznega pomnilnika, za zahteve in omejitve ter za sprejemanje odločitev o skaliranju, ki izboljšajo splošno izkoriščenost in zmanjšajo stroške navideznih računalnikov v oblaku.